Spremenljiva ali fiksna obrestna mera?

Spremenljiva ali fiksna obrestna mera?

Ko se odločamo za najem kredita, se slej ali prej srečamo z odločitvijo, kakšne vrste obrestno mero bomo izbrali. Spremenljiva ali fiksna obrestna mera, kakšne so razlike in kako se odločiti med njima?

Spremenljiva obrestna mera

Poglejmo si najprej spremenljivo obrestno mero, oziroma variabilno obrestno mero. Kot že ime pove, se bo ta tekom odplačevanja kredita spreminjala. Sestavljena je pravzaprav iz dveh delov, iz neke fiksne obrestne mere, ki jo določi banka in spremenljivim delom, ki ga predstavlja euribor. Za razumevanje spremenljive obrestne mere moramo torej najprej poznati pojem euribor. Gre za obrestno mero, ki jo na podlagi stanja gospodarstva določa centralna evropska banka. Spremenljiva obrestna mera se torej spreminja skupaj z euriborjem, ko ta naraste, spremenljiva obrestna mera naraste, in obratno. Banke pri svojih izračunih ponavadi uporabljajo povprečen euribor 3, 6 ali 12 mesecev. Čeprav na prvi pogled morda vse skupaj izgleda zapleteno, bomo sedaj na primeru videli, da temu ni tako.

Primer:

Recimo, da ste se na banki odločili, da boste vzeli kredit s spremenljivo obrestno mero. Banka vam ponudi 2% + euribor. Recimo, da je trenutni euribor 1%, v takem primeru, bo vaša efektivna obrestna mera znašala 3%. Če se tekom odplačevanja kredita euribor dvigne na 1,5%, bo tudi vaša efektivna obrestna mera narasla na 3,5%.

Fiksna obrestna mera

Zdaj ko smo že spoznali zahtevnejši tip obrestne mere, si poglejmo še lažjo. Pri fiksni obrestni meri, kot že ime nakazuje, obresti ostajajo tekom odplačevanja kredita enake. Ker pa se mora banka zavarovati v primeru večjih nihanj gospodarstva, je taka obrestna mera po navadi višja kot spremenljiva.

Kaj torej izbrati?

Enoličnega odgovora na to vprašanje žal ni, tako da je pred izbiro zelo pomembno, da imajo kreditojemalci potrebno znanje in razumejo razlike. Prednosti variabilne obrestne mere so, da je nižja in so posledično stroški odplačevanja kredita vsaj na začetku nižji. Poleg tega se lahko, v primeru padca euriborja, tekom odplačevanja kredita celo zniža. Med slabosti pa lahko štejemo negotovost, saj točnih stroškov odplačevanja kredita ne moremo poznati in nam jih lahko rast euribora precej poveča. Na drugi strani imamo fiksno obrestno mero, ki nam zagotavlja precej manj tveganja, saj vse stroške poznamo v naprej in tudi dvig euribora na naše posojilo nima vpliva. Žal pa ima ta sigurnost svojo ceno, saj je taka obrestna mera vsaj na začetku večja od efektivne. Za krajše kredite se večina zato odloča za efektivno obrestno mero, saj stavijo na to, da se v obdobju odplačevanja euribor ne bo preveč spremenil. Pri kreditih z daljšo ročnostjo pa ima veliko kreditojemalcev rajši varnost in predvidljivost, sploh v času rasti euriborja.